Posegi v okolje
Ljudje na različne načine posegamo v naravno okolje in ga spreminjamo. Ob tem onesnažujemo tla, vode in zrak. Tako ogrožamo naravo in živa bitja. Zrak, vode in tla onesnažujemo s smetmi in strupenimi snovmi. Te snovi se širijo v okolje in žive organizme, v katerih se nalagajo in jih zastrupljajo. Ko spreminjamo naravo, razmišljamo predvsem o svojih željah in potrebah. Več kot vemo in razumemo, bolj spoštujemo naravo in iščemo rešitve, s katerimi uresničujemo svoje želje tako, da upoštevamo, da v tem okolju nismo sami.
Zrak
Zrak je vsepovsod okoli nas, čeprav ga običajno ne vidimo. Je brez barve in vonja, brez lastne oblike in nima okusa. Zrak sestavlja zmes plinov, med katerimi je tudi kisik, ki ga nujno potrebujemo za dihanje. Zrak je lahko onesnažen ali neonesnažen. Neonesnažen zrak ne vsebuje škodljivih snovi. Onesnažen zrak vsebuje snovi, ki so škodljive za živa bitja. Pogosto so to saje ali drugi trdni delci, ki se nabirajo na predmetih in rastlinah v onesnaženem okolju. Človek spušča v ozračje številne snovi in pline, ki slabšajo kakovost zraka. Ob zgorevanju lesa, premoga, nafte nastajajo številne nezdrave snovi, ki se dvigajo v ozračje in ogrožajo naše zdravje. Tovarne, gospodinjstva, avtomobili proizvajajo veliko strupenih snovi, ki se trdovratno zadržujejo v ozračju. Ogrožajo naše zdravje, rastline in živali, povzročajo pa tudi številne druge neprijetne posledice.
Voda
Voda je snov, ki je nujno potrebna za življenje. Reke, potoki in druge tekoče vode so pogosto onesnažene (kar lahko prepoznamo po barvi in vonju, ni pa nujno). Medtem, ko voda kroži po Zemlji nabira različne primesi, mnoge med njimi so škodljive za živa bitja. Razpadajoče organske snovi, raztopljeni minerali in plini so snovi, ki jih vsebuje onesnažena voda. Voda se v zraku lahko onesnaži s plini, raztopinami škodljivih snovi in trdnimi delci, na kopnem pa z odpadnimi vodami industrije, kmetijskih in prometnih površin, ter z odlagališči odpadkov. Vodo onesnažuje tudi gospodinjstvo. Glavni krivec za onesnaževanje voda je človek. Onesnaževanje je lahko tudi naključno. Plovila, ki prevažajo nafto, se lahko poškodujejo pri trku ali zaradi hudih neurij. Ko se nafta izlije, se razleze po velikanski površini in pobije tisoče vodnih ptičev in drugih živali.
Tla
Človek onesnažuje tla na več načinov. Največjo škodo povzroča odlaganje kemikalij: gre za gnojila, pesticide, odpadne odplake, živalske in človeške odplake, odplake iz gospodinjstev in tovarn ter pepel, ki se na zemljo spušča iz atmosfere. Na onesnaženost vplivajo tudi promet, odlaganje odpadkov kovinske industrije, odlaganje radioaktivnih odpadkov itd. Najbolj škodljive kovine oz. elementi so živo srebro, svinec, kadmij, nikelj in baker. Najbolj ogrožena območja so v bližini rudnikov, tovarn, farm, obdelovalnih površin, območja blizu avtocest, gostega prometa ter območja gosto naseljenih mest. Onesnaženost tal močno ogroža naravno vegetacijo. V rastlinah se lahko pojavi visok delež nevarnih snovi, ki po prehrambenem ciklu lahko pridejo tudi v človeka.
Ljudje na različne načine posegamo v naravno okolje in ga spreminjamo. Ob tem onesnažujemo tla, vode in zrak. Tako ogrožamo naravo in živa bitja. Zrak, vode in tla onesnažujemo s smetmi in strupenimi snovmi. Te snovi se širijo v okolje in žive organizme, v katerih se nalagajo in jih zastrupljajo. Ko spreminjamo naravo, razmišljamo predvsem o svojih željah in potrebah. Več kot vemo in razumemo, bolj spoštujemo naravo in iščemo rešitve, s katerimi uresničujemo svoje želje tako, da upoštevamo, da v tem okolju nismo sami.
Zrak
Zrak je vsepovsod okoli nas, čeprav ga običajno ne vidimo. Je brez barve in vonja, brez lastne oblike in nima okusa. Zrak sestavlja zmes plinov, med katerimi je tudi kisik, ki ga nujno potrebujemo za dihanje. Zrak je lahko onesnažen ali neonesnažen. Neonesnažen zrak ne vsebuje škodljivih snovi. Onesnažen zrak vsebuje snovi, ki so škodljive za živa bitja. Pogosto so to saje ali drugi trdni delci, ki se nabirajo na predmetih in rastlinah v onesnaženem okolju. Človek spušča v ozračje številne snovi in pline, ki slabšajo kakovost zraka. Ob zgorevanju lesa, premoga, nafte nastajajo številne nezdrave snovi, ki se dvigajo v ozračje in ogrožajo naše zdravje. Tovarne, gospodinjstva, avtomobili proizvajajo veliko strupenih snovi, ki se trdovratno zadržujejo v ozračju. Ogrožajo naše zdravje, rastline in živali, povzročajo pa tudi številne druge neprijetne posledice.
Voda
Voda je snov, ki je nujno potrebna za življenje. Reke, potoki in druge tekoče vode so pogosto onesnažene (kar lahko prepoznamo po barvi in vonju, ni pa nujno). Medtem, ko voda kroži po Zemlji nabira različne primesi, mnoge med njimi so škodljive za živa bitja. Razpadajoče organske snovi, raztopljeni minerali in plini so snovi, ki jih vsebuje onesnažena voda. Voda se v zraku lahko onesnaži s plini, raztopinami škodljivih snovi in trdnimi delci, na kopnem pa z odpadnimi vodami industrije, kmetijskih in prometnih površin, ter z odlagališči odpadkov. Vodo onesnažuje tudi gospodinjstvo. Glavni krivec za onesnaževanje voda je človek. Onesnaževanje je lahko tudi naključno. Plovila, ki prevažajo nafto, se lahko poškodujejo pri trku ali zaradi hudih neurij. Ko se nafta izlije, se razleze po velikanski površini in pobije tisoče vodnih ptičev in drugih živali.
Tla
Človek onesnažuje tla na več načinov. Največjo škodo povzroča odlaganje kemikalij: gre za gnojila, pesticide, odpadne odplake, živalske in človeške odplake, odplake iz gospodinjstev in tovarn ter pepel, ki se na zemljo spušča iz atmosfere. Na onesnaženost vplivajo tudi promet, odlaganje odpadkov kovinske industrije, odlaganje radioaktivnih odpadkov itd. Najbolj škodljive kovine oz. elementi so živo srebro, svinec, kadmij, nikelj in baker. Najbolj ogrožena območja so v bližini rudnikov, tovarn, farm, obdelovalnih površin, območja blizu avtocest, gostega prometa ter območja gosto naseljenih mest. Onesnaženost tal močno ogroža naravno vegetacijo. V rastlinah se lahko pojavi visok delež nevarnih snovi, ki po prehrambenem ciklu lahko pridejo tudi v človeka.